MIMIKA
GESTE
GIBI
DRŽA

Sogovorniku v nekaj sekundah sporočijo več kot besede. Primer: z vašo držo in načinom hoje že ob prihodu na razgovor sporočimo sogovorniku, kdo smo.

GOVORICA TELESA in izgovorjene besede morajo biti skladne - če niso usklajene, sporočimo neiskrenost. Primer: z rahlo nagnjeno glavo in odprtimi rokami sporočamo, da sprejmemo sogovornika.
POLOŽAJ TELESA v prostoru je pomemben. Primer: Če se usedemo daleč od sogovornika - sporočamo, da se ga bojimo. Če pridemo preblizu (posežemo v njegov intimni prostor), dajemo vtis, da smo vsiljivi.

ROKOVANJE sporoča veliko stvari. Ena od teh je do kam seže naš intimni prostor.

 

HOJA sporoča našo življenjsko energijo (hitra, odločna, hitrejša).

GIBANJE med pogovorom (hoja po odru, premikanje rok) naj bo počasno in umirjeno. Preveč gibanja odvrne sogovornikovo pozornost.

STOJIMO/SEDIMO - Ko govorimo večji skupini ljudi, stojimo. Manjši skupini pa lahko govorimo tudi sede.

PREMIKANJE ROK-če premikamo roke hitro, dajejo našim besedam bolj oster vtis. Roke premikamo v vmesnem prostoru med višino bokov in ramen.

TIKI - odvračajo pozornost od povedanega (dotikanje nosu, praskanje).

NASMEH pomaga, da se počutimo bolje in drugim sporoča, da smo pozitivno naravnani.

OČESNI STIK- nekaj sekund trajajoč očesni stik vzpostavi povezanost z osebo v občinstvu. Sogovornika na zaposlitvenem razgovoru tudi gledamo v oči.

TELESNA DRŽA odraža naše počutje in mišljenje. Samozavestno obnašanje povzroči samozavestno počutje.

Na zaposlitvenih razgovorih želite v prvi vrsti predstaviti vaše izkušnje, sposobnosti, znanja in veščine, saj spadajo med najpomembnejše kriterije, da ste na koncu izbrani. Toda na končno odločitev kadrovika vpliva tudi to, kako se odrežete med pogovorom – kakšen prvi vtis dobi o vas, kako se obnašate med razgovorom, katere kretnje uporabljate. Vaša govorica telesa lahko kadroviku pove marsikaj.

Prikrivanje nervoze ali prepričljivo laganje je na razgovorih težko izvedljivo, saj nas izda neskladje med našimi kretnjami, drobnimi telesnimi znaki in povedanim. Človeški um ima očitno svoj obrambni mehanizem, ki ga je težko pretentati.

Nervoza
Glavni znaki nervoze so lahko jecljanje, rožljanje z vsebino žepa, pokašljevanje, vitje rok, grizljanje ustnice, nohtov, peresa ali drugih predmetov, mencanje z rokami, česanje s prsti, potenje, tleskanje z jezikom, obrambno sklenjene roke čez prepono, rdečica na obrazu, pomanjkanje sline v ustih idr. Po nekaj začetnih minutah razgovora nervoza po navadi skoraj povsem popusti in se lahko bolj sproščeno osredotočimo na pogovor, če pa se napetost pogovora in težavnost vprašanj stopnjujeta, nas lahko živčnost povsem »sesuje«. Da se temu uspešno izogibamo, moramo omiliti dejavnike, ki najpogosteje vplivajo na nervoznost.

Nepripravljenost na intervju
Dobro proučite podjetje, v katerem imate razgovor, in če je možno, pridobite tudi kakšno informacijo o osebi, s katero imate razgovor. Pripravite se na vprašanja, ki jih pričakujete, in si tudi sami poskušajte pripraviti nekaj premišljenih vprašanj, ki odsevajo vaše pridobljeno znanje o organizaciji. Na intervju pridite spočiti.

Zamujanje
Noben kadrovik noče videti, da kandidat zamudi, saj ima svoj čas natančno odmerjen, poleg tega pa s tem izražate še eno lastnost – da niste zanesljivi. Če boste na pogovor prišli z zamudo, vas bo morda sprejel, vendar pa boste po vsej verjetnosti deležni manjše pozornosti, kot bi je bili, če bi se držali dogovorjenega. Nihče ne more absolutno predvideti, kaj ga čaka med potjo (kolona, okvara, nesreča …), zato je najbolje, da za posamezen razgovor upoštevate vsaj 30-minutno rezervo, za bolj oddaljene kraje pa tudi do dve uri.

Premajhna samozavest
Navdati se morate s pozitivno energijo in si reči: »Najboljši/a sem. To zmorem narediti.« Tudi drugi niso popolni, in če ste prepričani, da lahko učinkovito opravljate zahtevano delo, potem se nimate česa bati.

Prevelika želja dobiti službo/narediti dober vtis
Če greste na razgovor za službo, ki si jo resnično želite, dajte seveda vse od sebe, vendar pazite, da v preveliki želji ne »izgorite«. Tudi če službe ne boste dobili, se morate zavedati, da ne bo konec sveta. Po nevihti vedno posije sonce.

Laganje
Ali lahko uspešno lažemo na razgovoru? Težko; težava je v tem, da se podzavest odziva samodejno in neodvisno od povedane laži – izda nas govorica našega telesa. Izjeme so politiki, odvetniki, igralci, televizijski napovedovalci, skratka ljudje, ki jim je laž na nek način »poklicna dolžnost«. Najlažje je seveda lagati po telefonu, saj sogovornik ne vidi našega telesa. Izkušen kadrovik bo na razgovoru zagotovo prepoznal kandidata, ki laže, saj ga ima pred seboj in ga nenehno opazuje. Znaki laganja so lahko: povešena brada, krčevit nasmeh s stisnjenimi ustnicami, mrščenje, čez prsi prekrižane roke, mežikanje, izmikanje pogleda, dotikanje nosu ali obraza, šviganje s pogledom sem in tja, odsekani udarci ene dlani v drugo, drgnjenje tilnika idr. Seveda je lahko vaše laganje med razgovorom uspešno – potem ste zares pravi igralec. Še vedno pa boste morali paziti, da vas ne bodo razkrinkali kasneje.

Kaj lahko pripomore k dobremu nastopu?

Naslednji vzorci telesne govorice lahko velikokrat pripomorejo k ustvarjanju dobrega začetnega vtisa na razgovoru:
• veder prihod,
• sproščen nasmeh,
• stik z očmi,
• čvrst stisk rok,
• gibi rok, s katerimi pospremimo svoje besede,
• vzravnana drža,
• rahla nagnjenost naprej med sedenjem; z njo namreč izrazimo zanimanje.

Da boste izboljšali vaš nastop, predhodno vadite telesne kretnje (tudi verbalne) pred ogledalom. Poleg tega prosite prijatelja, da vam pomaga uprizoriti namišljeni razgovor – on/a igra vlogo spraševalca, vi pa kandidata za zaposlitev. Z njegovo/njeno oceno vašega nastopa boste dobili bolj objektivno sliko in na razgovoru boste lahko prepričljivejši.

Izkušeni kadroviki vedo, da je pojavljanje nervoze pri kandidatih razumljiv pojav, zato poskrbijo, da kandidate na začetku razgovora sprostijo, na primer s pripovedovanjem kakšne šale o njihovem podjetju.