Vsi udeleženci smo se seznanili s programom in brali knjigo.

 

 

Naše mnenje o knjigi:

 

Gre za strokovno monografijo o projektu Socialne aktivacije, ki je bil pilotno uveden v letih 2017­-2022.

 

Finančno je bil vezan na evropska sredstva Kohezijskega sklada. Predstavljen je kot socialna politika s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Namenjen je dolgotrajno brezposelnim prejemnikom socialne pomoči in naj bi prispeval k ponovni socializaciji, vključitvi v družbo na poti do zaposlitve; kjer gre lahko za usposabljanje na delovnem mestu, zaposlitev v socialnem podjetju ali kakem drugem podjetju, samozaposlitev, izobraževanje ali vključitev v prostovoljno delo.

 

Poudarki naj bi bili na socialnih veščinah, širjenju socialne mreže, iskanju možnosti, krepitev lastne moči, samopodobe, organizaciji delovnega dne, zdravega življenjskega sloga in procesno/pot k iskanju primerne zaposlitve/vključitve na trg dela. Pri tem je pomembno razmerje med psihosocialnim in zaposlitvenim vidikom, vključitvijo lokalnega okolja.

 

Metodologijo zbiranja in analizo podatkov je v obdobju od marca 2018 do konca novembra 2019 izvajal Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV), ki je ocenil uspešnost izvajanja projekta zlasti z vidika učinkov za uporabnike (podatki o socialno-demografski strukturi uporabnikov, njihove predhodne izkušnje in težave, potek vključenosti v program, razlogi za izstop, individualni razgovori). Med uporabniki so bile osebe s kompleksnimi psihosocialnimi in zdravstvenimi težavami, nekateri so bili vpisani v evidenco oseb, ki so začasno nezaposljive, starost nad 50 let, starejše ženske…)

 

Izvajalci programa SA (socialne aktivacije) so neprofitne organizacije, ki so se prijavile na javni razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, ki predpiše tako socialne kot zaposlitvene vsebine, velikost skupine do 15 udeležencev. Po zaključku programa naj bi vsaj 25% uporabnikov imelo pozitiven izhod, kar pomeni (primerno) zaposlitev.

 

Skupine SA so zelo heterogene (raznolike), tako po izobrazbi kot po svojih težavah, življenjskih in delovnih izkušnjah, pa tudi po pričakovanjih, željah in ciljih. Vključitev v SA je prostovoljna in temelji na notranji motivaciji in odločitvi posameznika. Kot pozitivno zunanjo motivacijo lahko štejemo tedensko finančno nagrado.

 

Program SA z vključevanjem najbolj ranljivih in marginaliziranih delov populacije, ki dolgotrajno tvegajo revščino je pomemben na nivoju EU, saj je cilj zmanjševanje revščine in socialne izključenosti. Opozoriti je treba, da naj bi država posvečala dovolj pozornosti kakovosti dela in plačam, promociji kakovostnih delovnih mest, preprečevanju revščine zaposlenih, kakovostnim delovnim pogojem, dostojnim plačam in vseživljenjskemu učenju.

 

Cilj SA v skandinavskih državah je tudi razvoj človeškega kapitala posameznikov, družin in skupin, ki so na družbenem obrobju. Belgija pa razvije SA kot samostojni ukrep z zgolj socialnimi cilji.

 

Pri konceptu SA manjka strukturni pogled z večjo odgovornostjo države oziroma z zagotavljanjem ustreznih strukturnih sprememb in ne prelaganje na izključno samega posameznika, ki je znotraj sistema potisnjen na rob.

Država naj bi na družbeni ravni s svojo politiko zagotovila dostojne pogoje za delo in življenje vseh ljudi.

Pomembno je delo koordinatork z uporabniki, ki je osebni, zaupni in spoštljiv odnos; v ospredju je poudarjanje močnih točk, kjer je oseba res suverena (opolnomočenje in podpora). Potrebno je tudi osveščanje lokalnega okolja, da se jim čimbolj približa program SA.

 

Merilo uspešnosti so osebnostni napredek, izboljšanje socialnih veščin, višja samozavest in samopodoba, sprememba navad, uvid v svoje težave.

 

Dolgotrajna brezposelnost je tudi posledica strukturnih vplivov na zaposlovanje, kar vpliva tudi na zdravje.

Uporabnikom je v programu koristila jasna struktura s prilagoditvami skupini in posamezniku.

Pomemben je odnos med mentorjem in uporabnikom (individualni pristop).

 

Notranja motivacija uporabnikov je ključna za vključitev in vztrajanje v program SA. Programi so pogosteje izpolnili pričakovanja manj izobraženih in starejših uporabnikov (starih nad 50 let). Uporabniki potrebujejo tudi dalj časa trajajočo podporo, SA je na presečišču med izboljšanjem socialne vključenosti na eni strani ter večanjem zaposlitvene vključenosti na drugi strani najbolj ranljivim osebam, ki so dolgotrajno izključeni s trga dela.